- kočijáž
- -a m (á) voznik kočije: kočijaž je pognal konja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
becáti — ám [bǝc] nedov. (á ȃ) nar. brcati: kočijaž je becal konje; becal ga je z nogo pod mizo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
livréja — e ž (ẹ̑) 1. uniformi podobno oblačilo nekaterih uslužbencev, zlasti v hotelu, cirkusu: livreja hotelskega vratarja 2. v nekaterih deželah, zlasti v plemiškem okolju posebno oblačilo služabnikov za osebno strežbo: rumena livreja; kočijaž v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prèdjézdec — a [dǝc] m (ȅ ẹ̑) 1. kdor jezdi pred drugimi jezdeci: predjezdec je nosil zastavo 2. nekdaj kdor jezdi prvega konja v vpregi: kočija s predjezdecem; kočijaž in predjezdec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stajalíšče — a s (í) star. kraj, prostor, namenjen za daljše stanje, zadrževanje koga z določenim namenom: plačati pristojbino za stajališče na sejmu / tam je imel kočijaž svoje stajališče postajališče / lovsko stajališče stojišče, opazovališče … Slovar slovenskega knjižnega jezika