- knokavt
- ipd. gl. knockout ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
knockout — tudi knòkávt a [prva oblika knòkáu̯t in nòkáu̯t] m (ȍ ȃ) šport. udarec pri boksu, zaradi katerega udarjeni igralec obleži na tleh več kot deset sekund: močen knockout / nasprotnika je premagal s knockoutom … Slovar slovenskega knjižnega jezika