- knjigovódja
- -e tudi -a m (ọ̑) uslužbenec, ki opravlja knjigovodske posle: knjigovodja v velikem podjetju / razpisati delovno mesto knjigovodje / materialni knjigovodja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
knjigovódja
Look at other dictionaries:
mèzden — in mézden in mêzden dna o [prva oblika mǝz] prid. (ǝ̄; ẹ̄; ē) nanašajoč se na mezdo: mezdno delo / mezdni sistem; mezdno razmerje med delavci in delodajalci ◊ adm. mezdni knjigovodja knjigovodja, ki obračunava, knjiži in izplačuje osebne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
finánčen — čna o prid. (ȃ) nanašajoč se na finance: finančni načrt; proračunski finančni sistem; finančna politika; organizacija finančnega poslovanja / finančni polom, uspeh; industrijska in finančna moč države; neomejene finančne možnosti; priti v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
honorírati — am dov. in nedov. (ȋ) dati honorar: honorirati članek; to delo dobro honorirajo honoríran a o: honoriran knjigovodja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kontíst — a m (ȋ) fin. knjigovodja, ki kontira: razpisali so mesto kontista pri podružnici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
korespondènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) 1. kdor poklicno opravlja dopisovanje: korespondent v podjetju; korespondent in knjigovodja / korespondent za tuje jezike 2. redko dopisnik: bil je korespondent znanih nemških časopisov 3. redko dopisni član akademije… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mehanográf — a m (ȃ) uslužbenec, ki dela z mehanskimi stroji, napravami za obdelavo podatkov: v knjigovodstvu potrebujejo še enega mehanografa; knjigovodja mehanograf … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nazív — a m (ȋ) 1. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo, označujejo a) dejavnost, položaj v delovni organizaciji, na delovnem mestu: ima naziv knjigovodja / poklicni, položajni nazivi b) višjo, visoko stopnjo izobrazbe; naslov: podeliti naziv… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obráten — 1 tna o prid. (ȃ) 1. ki se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega: s svojo izjavo je dosegel obraten namen, kot je želel; stvar je v resnici obratna; publ. objektivno stanje je navadno v obratnem sorazmerju s subjektivnim občutkom 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrátoven — vna o prid. (ȃ) nanašajoč se na obrat: obratovna oprema / obratovni inženir, knjigovodja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
