- klôpniti
- -em dov. (ó ȏ) nav. ekspr. dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu: v kleti je klopnila past // udariti, butniti: s praznim vrčem jezno klopne ob mizo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zaklópniti — em dov. (ọ ọ̑) 1. star. zapreti: zaklopniti vrata / zaklopniti usta / zaklopniti knjigo 2. redko klopniti: past je zaklopnila … Slovar slovenskega knjižnega jezika