- klobuštráč
- -a m (á) ekspr. kdor veliko in nespametno govori: sit sem že tega klobuštrača
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
klobúštra — e ž (ȗ) 1. pog., slabš. grd, ponošen klobuk: spet je prišel s tisto klobuštro na glavi 2. klobuštrač: težko posluša to klobuštro … Slovar slovenskega knjižnega jezika