- klôbko
- -a tudi klobkò -à tudi klôpko -a tudi klopkò -à s (ó; ȍ ȁ) star. klobčič: klobko sukanca / rokavico je zmečkal v klobko / stisnil se je v klobko
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
klôbka — tudi klôpka e ž (ó) redko klobčič: odviti klobko sukanca / maček spi zvit v klobko / stala je sredi klobke svojih otrok … Slovar slovenskega knjižnega jezika