klôbčič

klôbčič
-a in klobčìč -íča tudi klôpčič -a in klopčìč -íča m (ó; ȉ í) 1. volna, motvoz, žica, zvita v kroglasto obliko: klobčič je padel, se je zakotalil po tleh / klobčič se ji je odvil, razvil / kupiti klobčič bombaža, svile / zviti volno v klobčič // ekspr., navadno s prilastkom kar je tesno, navidez neločljivo povezano: politični klobčič se je pričel odvijati / z oslabljenim pomenom: ni se mogel rešiti iz klobčiča črnih misli; zašel je v klobčič protislovij // ekspr., navadno z rodilnikom skupina, gruča: okrog njega se je zbral klobčič mladih ljudi 2. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v kroglasti obliki pri a) živali, človeku: stisnjen je v klobčič kakor jež; kača leži zvita v klobčič / maček se je zvil v klobčič / ekspr. klobčič pri vratih se je zganil v klobčič zvita žival, človek b) predmetu, stvari: pas, zvit v klobčič / ekspr. dim je puhal v gostih klobčičih kolobarjih

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • zvíti — zvíjem dov. (í) 1. narediti, da kaj prožnega, podolgovatega (večkrat) pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko: zviti list, preprogo, zastavo; namazati palačinko z marmelado in jo zviti / zviti papir v stožec, sveženj / zviti jadra …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odvíjati — am nedov. (í) 1. z vrtenjem v določeno smer a) odstranjevati: odvijati pokrovčke; odvijati s ključem / odvijati steklenico / odvijati vijake izvijati b) delati, da kaj preneha pritiskati kaj, biti trdno nameščeno: odvijati in privijati matice;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razvozláti — ám dov. (á ȃ) odstraniti vozel, vozle: razvozlati vrv / vozla ni mogel razvozlati / razvozlati klobčič // ekspr. rešiti, razrešiti: razvozlati problem, uganko; končno je razvozlal skrivnost; tudi to vprašanje se bo razvozlalo / razvozlati šifre… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gárn — a m (á) žarg., obrt. kvačkanec: pulover iz tankega garna; klobčič garna …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jéž — a m (ẹ̄) 1. majhna gozdna žival s kratkimi nogami in z bodicami po zgornjem delu telesa: jež piha, teka, se zvije v klobčič ∙ redko ostriči si lase na ježa zelo na kratko, tako da stojijo pokonci; ostriči se na krtačo // torta v obliki ježa:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • káčica — e ž (á) 1. manjšalnica od kača: mlade kačice so se grele na toplem kamenju / ekspr. v klobčič zvita kačica 2. nav. mn., zool. členonožci, ki imajo po dva obročka zrasla in na takem podvojenem obročku po dva para nog, Diplopoda: kačice in strige / …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klòb — klôba tudi klòp klôpa m (ȍ ó) redko klobčič, svitek, navadno velik: klob vrvi / lase si zvija v klob …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klôbček — tudi klôpček čka m (ó) redko klobčič: klobček volne / ježek se je zvil v klobček …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klôbec — bca tudi klôpec pca m (ó) nar. klobčič: pletilke je zataknila v klobec / klobec volne / fant se je zvil v klobec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klôbek — bka in klôpek pka m (ó) klobčič: klobek se je zavozlal / klobek črne volne / zvit je v klobek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”