Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
frenètičan — frenètič|an prid. 〈odr. čnī〉 koji je krajnje uzbuđen [∼an pljesak; ∼no klicanje]; buran, oduševljen, razdragan … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ùskličnī — prid. kojim se izražava usklik, klicanje (o riječima, rečenicama); uzvični … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
usklični — ùskličnī prid. DEFINICIJA kojim se izražava usklik, klicanje (o riječima, rečenicama); uzvični ETIMOLOGIJA vidi uskliknuti … Hrvatski jezični portal
egzultacija — egzultácija ž DEFINICIJA psih. stanje onoga koji je razdragan uz manifestacije koje pri tom pokazuje (poskakivanje, klicanje); razdraganost, ushit ETIMOLOGIJA lat. exultatio … Hrvatski jezični portal
frenetičan — frenètičan prid. <odr. čnī> DEFINICIJA koji je krajnje uzbuđen [frenetičan pljesak; frenetično klicanje]; buran, oduševljen, razdragan ETIMOLOGIJA vidi frenezija … Hrvatski jezični portal
čovínek — nka m (ȋ) lov. piščalka za klicanje sov ali šoj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čvènk — čvênka in čvénka m (ȅ é, ẹ) lov. piščalka za klicanje sov ali šoj: lov na čvenk … Slovar slovenskega knjižnega jezika
doklíc — a m (ȋ) 1. knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj priklicati: fanta ni več na doklicu / oddaljen na doklic 2. redko klic, klicanje: z doklicem ga je opozoril na nevarnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jáviti — im dov. (á ȃ) sporočiti zlasti kaj uradnega pristojnemu organu: javiti položaj ladje; prišel je javit, kakšno je stanje na fronti / javiti odsotnost v določenem roku // pog. ovaditi, prijaviti, naznaniti: javiti koga na milico; storilec se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jávljati — am nedov. (á) 1. sporočati zlasti kaj uradnega pristojnemu organu: javljati položaj letal; po telefonu je javljal le manj važne stvari / publ. tuje agencije javljajo, da vojaške akcije na tem območju še niso končane sporočajo, poročajo 2. zastar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
