- kletáriti
- -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. ukvarjati se s predelovanjem, hranjenjem vina: kletari že več let / kletariti vino
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kletárjenje — a s (á) glagolnik od kletariti: stiskanje grozdja in kletarjenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika