- klestílnik
- -a m (ȋ) priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem: s klestilnikom je naklestil kup vej
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
klestílnik
Look at other dictionaries:
kosír — ja m (í) 1. nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt: brusiti kosir / obrezovati trte s kosirjem // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: klestiti veje s kosirjem 2. obroček, s katerim je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kriváč — a m (á) nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: Ko je ležala bukev na zemlji, sem jo pa s krivačem klestil in obsekaval (I. Tavčar) / iz žepa je potegnil krivač krivec ◊ obrt. ukrivljeno rezilo za usnje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krívec — 1 vca m (ȋ) 1. kdor je kriv: krivca so dolgo iskali; zagovarjati krivca; neznani krivec; krivec kaznivega dejanja 2. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti krivec; iz žepa je potegnil krivec // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
račún — 1 a m (ȗ) 1. skupek med seboj povezanih števil, znakov, s katerimi se po določenem postopku ugotavlja novo število: izračunati, rešiti, sestaviti račun; rezultat računa je pravilen / preveriti račun; v računu je napaka / pomožni račun // nav. mn … Slovar slovenskega knjižnega jezika
renčelíca — e ž (í) nar. zahodno priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: z renčelico je naklestil kup vej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sekáč — a m (á) 1. kdor seka, podira drevesa: sekači so posekali najlepše smreke; najeli so več sekačev; sekači in tesarji // kdor kaj seka sploh: sekač sladkornega trsta; sekač v kamnolomu / mesar sekač 2. orodje za sekanje, izsekavanje: sekač za led;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srpáča — e ž (á) nar. 1. srp: žanjice so odložile srpače 2. klestilnik: klestiti veje s srpačo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vínjak — a m (ȋ) naravna žgana pijača iz vina, ki se stara v lesenih sodih: piti vinjak; kozarček, steklenica vinjaka / elipt., pog. spiti tri vinjake kozarčke vinjaka tudi vínjek a m (ȋ) nar. nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
