- kléščen
- -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klešče: kleščni prijem / kleščne čeljusti / kleščni napad ♦ med. kleščni porod
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kléstiti — im nedov., kléščen (ẹ ẹ̄) 1. s sekiro odstranjevati (drevesu) veje: klesti in seka; ves dan že klestijo / klestiti bukev / klestiti veje z drevesa // ekspr. udarjati, tolči (s kljunom): žolna je klestila po deblu / težko krilo ji je klestilo po … Slovar slovenskega knjižnega jezika