- klèšč
- kléšča m (ȅ ẹ́) star. klop m: izdreti klešča; drži se me kot klešč
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
klèšč
Look at other dictionaries:
kléšče — kléšč ž mn. (ẹ ẹ̑) 1. orodje za prijemanje iz dveh železnih, navzkrižnih ročic: odpreti, zapreti klešče; držati, prijeti železo s kleščami; s kleščami potegniti žebelj iz deske; klešče in kladivo / čeljusti klešč / kombinirane klešče s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
клест — род. п. клеста – птица Lохiа curvirostra , словен. klesk, klešcǝk Corvus саrуосаtасtеs . От предыдущего; см. Бернекер 1, 514; Преобр. I, 315. Укр. клест (вопреки Бернекеру) ставится под сомнение Булаховским (ОЛЯ 7, 104). Ср. также чеш. dlesk,… … Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера
Groß-Klessow — Klěšow Stadt Lübbenau/Spreewald Koordinaten … Deutsch Wikipedia
Oľšavka (district Spišská Nová Ves) — Oľšavka (Village) Administration Pays Slovaquie … Wikipédia en Français
cleşte — CLÉŞTE, cleşti, s.m. 1. Unealtă de fier sau de alt metal, alcătuită din doua braţe încrucişate şi articulate între ele, care serveşte la apucarea, întoarcerea, tragerea etc. unei piese. ♢ expr. A i scoate cuiva vorba (din gură) cu cleştele = a… … Dicționar Român
čeljúst — i ž (ȗ) nav. mn. 1. del obraza, v katerem so vraščeni zobje: čeljusti mu štrlijo naprej; odpreti, razkleniti čeljusti; brezzobe, močne čeljusti; spodnja, zgornja čeljust ∙ pog., ekspr. dobiti jih po čeljustih biti tepen, kaznovan zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iztŕgati — am stil. tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem spraviti iz česa: iztrgati list iz bloka // ekspr. ločiti, vzeti del teksta iz celote: iztrgati posamezne stavke iz razprave / iztrgati posamezne misli; iztrgati prizor iz zgodbe 2. s sunkovitim potegom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kléščnica — e ž (ẹ̑) teh. vsak od dveh delov klešč: ena kleščnica je zlomljena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lovíti — ím nedov. (ȋ í) 1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega: loviti bežečega; gospodinja lovi splašeno kokoš; pes me lovi; otroci se lovijo po dvorišču / udaril jo je in zavpil: ti loviš; pren., ekspr. megle se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
narásti — rástem tudi rásem dov., narásel in narástel; naráščen (á) 1. postati večji po a) obsegu: matici je zadek zelo narasel / jajca in sladkor umešamo, da vse skupaj naraste; testo je lepo naraslo / zaradi deževja je reka narasla / publ. roman je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
