Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
klepálnik — a [u̯n in ln] m (ȃ) priprava iz stolčka in babice, namenjena za klepanje: pripravil si je kladivo, srpe in klepalnik / sedel je na klepalnik in začel tolči na stolček klepalnika // redko kladivo za klepanje: udarjati s klepalnikom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čakanac — čakánac m <G nca, N mn nci, G čàkānācā> DEFINICIJA reg. klepalo za klepanje (otkivanje) kose; čekić ETIMOLOGIJA mađ. csákány ← turk … Hrvatski jezični portal
doklepáti — klépljem dov., doklêplji doklepljíte; doklêpal (á ẹ) končati klepanje: končno je doklepal; doklepati koso … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kládivo — tudi kladívo a s (á; í) 1. orodje za tolčenje iz držaja in na njem nasajenega navadno železnega kosa: udariti s kladivom; s kladivom zabiti žebelj v steno; težko kladivo; kladivo in nakovalo; besede so padale trdo kot udarci kladiva; srce mu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klèp — klêpa in klépa m (ȅ é, ẹ) 1. ostrina (kose, srpa): klep nabrusiti / ima dober, slab, tanek klep / klep kose je obrabljen 2. redko klepanje: slišal se je klep medm. (ȅ) posnema glas pri klepanju: s travnika se razlega: klep, klep … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klepáč — a m (á) 1. kladivo za klepanje: tolči, udarjati s klepačem 2. ekspr. kdor kleplje: bil je dober klepač in kosec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klepálen — lna o prid. (ȃ) namenjen za klepanje: klepalno kladivo, orodje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klêpec — pca m (é) redko kladivo za klepanje; klepač: enakomerno udarjati s klepcem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klepíšče — a s (í) nar. priprava iz stolčka in babice, namenjena za klepanje; klepalnik: prinesel je koso in klepišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oskŕd — i ž (ȓ) obrt. koničasto kladivo za klepanje mlinskega kamna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
