- keblíca
- -e [kǝb] ž (í) nar. manjša posoda, navadno z enim ušesom: ženske s keblicami na glavi / keblica prosa / vzela je keblico in pomolzla kravo golido
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
filodéndron — a m (ẹ̑) sobna rastlina z velikimi razcepljenimi listi: v kotu je stala keblica s filodendronom … Slovar slovenskega knjižnega jezika