- kamnosèk
- in kamnosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z obdelovanjem, oblikovanjem kamna: kamnosek je zbrusil marmorno ploščo in vklesal napis; palačo gradijo najboljši zidarji in kamnoseki
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kamnosèk
Look at other dictionaries:
kamnár — ja m (á) 1. nav. ekspr. kdor dela v kamnolomu: minerji in kamnarji / nabrežinski kamnarji 2. redko kamnosek: kamnarji obdelujejo velike granitne bloke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kamno... — ali kámno... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na kamen: kamnolom, kamnosek, kamnoseški; kamnotisk, kamnotiskar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kamnorèz — in kamnoréz éza m (ȅ ẹ; ẹ̑) redko kamnosek: kamnorez je izdelal več nagrobnih spomenikov // brusilec (dragih, poldragih kamnov): kamnorez in draguljar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kamnorézec — zca m (ẹ̑) redko kamnosek: dalmatinski kamnorezci // brusilec (dragih, poldragih kamnov): znan kamnorezec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oglàt — áta o prid. (ȁ ā) 1. ki ima ogle: oglata bruna / imeti oglato pisavo / obraz z oglato brado / oglati izrez pri obleki; oglati oklepaj oklepaj iz dveh spodaj in zgoraj navznoter lomljenih črtic 2. ekspr. neroden, okoren: oglat človek / njegove… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pásar — ja m (ȃ) izdelovalec praktičnih okrasnih kovinskih predmetov iz navadno neželeznih kovin: veliki oltar sta izdelala kamnosek in pasar; zlatarji in pasarji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podstáva — e ž (ȃ) 1. kar se podstavi: poiskali so najrazličnejše podstave / za podstavo kozolca so uporabili betonske kvadre / kamnosek je izdelal podstavo za spomenik podstavek 2. knjiž. osnova, podlaga: idejne podstave gibanja; ta kritika temelji na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podstávek — vka m (ȃ) 1. kar je spodaj, pod čim: spomenik stoji na betonskem podstavku; lesen, kamnit podstavek; kamnosek je napravil podstavek za kip / od nagrobnika je ostal samo podstavek // priprava, na katero se kaj da, postavi: odložiti likalnik na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vdólbsti — vdólbem [u̯b] dov., vdólbite in vdolbíte (ọ) 1. z dolbenjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vdolbsti luknje; vdolbsti srce, znamenje; vdolbsti v les, podlago / redko: kamnosek je vdolbel črke, napis v marmor vklesal; vdolbsti datum, ime v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
