- kamnolòm
- -ôma m (ȍ ó) kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi kamen: delati v kamnolomu; izčrpan, opuščen kamnolom / granitni kamnolom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kamno... — ali kámno... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na kamen: kamnolom, kamnosek, kamnoseški; kamnotisk, kamnotiskar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kamnolómski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kamnolomce ali kamnolom: kamnolomski delavec, mojster ♦ obrt. kamnolomski sveder … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lòm — lôma m, mest. ed. tudi lómu (ȍ ó) 1. lomljenje, zlom: telo se upira lomu; lom vzmeti 2. fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov: lom svetlobe; lom zvoka 3. min. videz prelomne ploskve; prelom: vrste loma / iverasti lom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpirati okna, vrata; odpirati zapornice; nastežaj, počasi, tiho odpirati / ta ključ odpira veliko vrat odklepa b) da postaja notranjost dostopna: odpirati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
porfír — ja tudi a m (ȋ) petr. rdečkasta ali zelena starejša predornina s kristali glinencev ali kremena: kamnolom porfirja / tlak iz porfirja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rèaktivírati — am dov. in nedov. (ȅ ȋ) ponovno aktivirati: reaktivirati opuščeni kamnolom / reaktivirati oficirja; upokojenec se je reaktiviral … Slovar slovenskega knjižnega jezika