kámen — mna m (á) 1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
balúster — tra m (ú) arhit. modeliran stebriček v ograji: kamnit baluster … Slovar slovenskega knjižnega jezika
četveroógelnik — a [gǝl] m (ọ̑) štirioglat predmet: kamnit četveroogelnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dominánta — e ž (ȃ) knjiž. 1. glavna, prevladujoča lastnost ali značilnost: dominanta narave tega pesnika je liričnost; dominanta dokumentarnega filma je njegova zakoreninjenost v življenju 2. kar stoji, se dviga nad čim: ljubljanski grad je mikavna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grôben — bna o prid. (ō) 1. nanašajoč se na grob: grobna jama, plošča; zastar. grobni kamen nagrobni kamen ♦ arheol. grobna skrinja kamnit zaboj za shranjevanje pepela mrličev 2. ekspr. tak kot v grobu: ulice so bile pogreznjene v groben molk; grobna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbúh — a m (ȗ) redko vzboklina, izboklina: kamnit izbuh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izlívek — vka m (ȋ) posoda za odtok vode, zlasti odvečne, umazane: izliti pomije v izlivek; kamnit izlivek ◊ biol. tekočina, ki se izbrizga, izteče pri spolni nadraženosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kamén — a o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je iz kamna; kamnit: kameni most; kamena miza; kameno orodje ● zastar. kameno olje nafta ◊ arheol. kamena doba predzgodovinska in prazgodovinska doba ob začetku kvartarja; mlajša kamena doba; geol. kameno jedro otrdela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kámnat — a o prid. (ȃ) 1. poln kamenja: kamnat svet; kamnata zemlja / kamnata cesta, pot 2. star. kamnit: kamnata ograja; kamnate stopnice kámnato prisl.: kamnato sive oči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kamnén — tudi kamenén a o prid. (ẹ̑) zastar. kamnit: kamnen kip, steber / kamnena tla … Slovar slovenskega knjižnega jezika