Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kaljív — a o prid. (ȋ í) metal. ki se da kaliti: kaljiva kovina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kalív — tudi kaljív a o prid. (ȋ í) ki ima sposobnost, da (vz)kali: kalivo seme, zrno … Slovar slovenskega knjižnega jezika