- bahávost
- -i ž (á) lastnost bahavega človeka: poznali so bahavost tega človeka; sama bahavost ga je / te besede so prazna bahavost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
baháštvo — a s (ȃ) bahavost, bahanje: iz samega bahaštva si je kupil avto; njegove besede so bile prazno bahaštvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hvastávost — i ž (á) ekspr., redko bahavost, domišljavost: njegova hvastavost mi preseda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razústnost — i ž (ú) knjiž. bahavost, širokoustnost: ne marajo ga zaradi razustnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samovelíčje — a s (ȋ) knjiž. pretirano dobro mnenje o sebi in poveličevanje samega sebe: njegova bahavost in samoveličje / v satiri se posmehuje omejenosti in samoveličju takratne vladajoče družbe / nekateri duševni bolniki trpijo za samoveličjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
širokoústnost — i ž (ú) ekspr. hvalisavost, bahavost: poznali so ga po širokoustnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
veličávost — stil. velíčavost i ž (á; í) knjiž. bahavost, prevzetnost: zaradi svoje veličavosti ni priljubljen … Slovar slovenskega knjižnega jezika