- kajênje
- -a s (é) glagolnik od kaditi: a) odvaditi se kajenja; opustiti kajenje / kajenje tobaka b) kajenje proti pozebi, slani / božično kajenje c) pogasili so, kajenje pa še dolgo ni ponehalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kajênje
Look at other dictionaries:
Tobacco packaging warning messages — Smoking warning on the back of a cigarette pack, in Australia Tobacco packaging warning messages are health warning messages that appear on the packaging of cigarettes and other tobacco products. They have been implemented in an effort to enhance … Wikipedia
tobák — a m (ȃ) 1. enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin, ali njeni listi: tobak cvete; sušiti in rezati tobak; obirati tobak; nasadi tobaka / makedonski tobak 2. posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezméren — rna o prid. (ẹ ẹ̄) ki presega navadno mero: brezmerno kajenje // knjiž. neizmeren: brezmerno hrepenenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fájfa — e ž (ȃ) 1. pog. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa: basati fajfo; potegniti iz fajfe / kaditi fajfo ♦ obrt. pipi podoben ornament domače klekljane čipke 2. žarg. negativna ocena (v šoli): dobiti fajfo iz matematike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inhalíranje — a s (ȋ) glagolnik od inhalirati: kajenje z inhaliranjem / smrekovo olje za inhaliranje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kadílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na kajenje: metati na žerjavico kadilna zrnca / kadilni pribor; kadilni salon; kadilna soba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kadílnica — e ž (ȋ) 1. soba za kajenje: kaditi v kadilnici; kadilnica v gledališču / opijske kadilnice 2. posoda za zažiganje kadila, ki se uporablja zlasti pri verskih obredih: dati kadilo v kadilnico; okrašena, srebrna kadilnica / kaditi s kadilnico ∙… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kája — e ž (á) nav. ekspr. kajenje: odvaditi se kaje; veliko denarja porabi za kajo / zbolel je od pijače in kaje / ponudil mu je kajo cigareto, tobak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúla — e ž (ȗ) zastar. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa: natlačiti, prižgati si lulo / turška lula … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naváda — e ž (ȃ) 1. nav. mn. kar dobi zaradi ponavljanja ustaljeno obliko a) pri človeku: spoznal sem njegove navade; težko je spremeniti vsakdanje navade / opustiti, pridobiti si določene navade odvaditi, navaditi se česa; ekspr. znebiti se slabih navad … Slovar slovenskega knjižnega jezika
