- júžnoamêriški
- -a -o prid. (ū-ȇ) nanašajoč se na Južno Ameriko: južnoameriške države / južnoameriški plesi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
centávo — a [ce in se ] m (ȃ) južnoameriški in srednjeameriški kovanec z vrednostjo ene stotine peza: izdal je zadnji centavo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
činčíla — e in a m (ȋ) 1. zool. južnoameriški glodavec, ki daje dragoceno krzno sive barve, Chinchilla laniger: dlaka činčile 2. kunec z mehko, svetlo sivo dlako: od kunčjih pasem je močno razširjen činčila 3. krzno teh živali: ovratnik iz činčile; neskl … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóndor — ja m (ọ̑) zool. velik južnoameriški jastreb, Vultur gryphus: po nebu so krožili kondorji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lenívec — vca m (ȋ) 1. zool. sesalec z gosto dlako, ki živi na drevju v južnoameriških pragozdovih, tako da se obeša na veje, Bradypus: triprsti lenivec 2. redko len človek: ne podpirajte lenivcev 3. nar. zahodno lenobnost, lenoba: na topli peči ga je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
megatêrij — a m (é) pal. v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti, orjaški lenivec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mravljínčar — ja m (ȋ) nav. mn., zool. južnoameriški brezzobi sesalci z rilčasto glavo in črvastim lepljivim jezikom, Myrmecophagidae: mravljinčarji se hranijo s termiti / mravljinčar vrečar avstralski sesalec s šilasto glavo in dolgim lepljivim jezikom,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nútrija — e ž (ú) zool. južnoameriški vodni glodavec z dragocenim krznom, Myocastor coypus: gojiti nutrije; farma nutrij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
orjáški — a o prid. (á) nanašajoč se na orjake: ima orjaško postavo / voz sta vlekla dva orjaška konja // ekspr. zelo velik: orjaški človek; orjaški motorji, stroji / udaril ga je s svojo orjaško pestjo / prostor orjaških razsežnosti / orjaške gore, stene… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
redkozóbec — bca m (ọ̑) nav. mn., zool. južnoameriški sesalci z zakrnelim zobovjem ali brez zob, Edentata … Slovar slovenskega knjižnega jezika
specialitéta — tudi špecialitéta e ž (ẹ̑) 1. posebna, izjemna vrsta blaga: v tej trgovini prodajajo specialitete iz vse Evrope; te cigarete so specialiteta ♦ farm. v tovarni izdelano zdravilo // posebna, izjemna hrana, jed, znana navadno v določenem kraju: v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika