- jezikàv
- -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: jezikava ženska // ki (rad) predrzno ugovarja, odgovarja: jezikavi otroci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jezikàv
Look at other dictionaries:
jezíčljiv — in jezičljív a o prid. (ȋ; ȋ í) knjiž. jezičen, jezikav: jezičljiva ženska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jezljàv — áva o prid. (ȁ á) 1. nar. jezikav: jezljav godec / jezljavi otroci 2. ekspr. plapolajoč, švigajoč: opazoval je jezljavi plamenček sveče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
