- jérbas
- -a m (ẹ́) okrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnima ročajema: dati jerbas na glavo; plesti jerbase; nesti koscem zajtrk v jerbasu; jerbas češenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jérbas
Look at other dictionaries:
gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jérbašček — čka m (ẹ) manjšalnica od jerbas: pospraviti šivanje v jerbašček; poln jerbašček kruha … Slovar slovenskega knjižnega jezika
košárna — e ž (ȃ) zastar. košara, jerbas: ženske so v košarnah nesle jajca na trg … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kosílnica — 1 e ž (ȋ) večji stroj za košenje: kosilnica se je pokvarila / motorna, ročna, vprežna kosilnica 2 e [u̯n] ž (ȋ) nar. jerbas: Na glavah se jim zibljejo široke kosilnice, pokrite z belimi prti (C. Kosmač) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odnášati — am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem spravljati z določenega mesta: odnašati prtljago; odnašati kamenje z njive / skrivaj odnašati devize v tujino / evfem. ugotoviti, kdo odnaša blago iz skladišča krade 2. z delovanjem odstranjevati: hudournik odnaša… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plenír — ja m (ȋ) nar. primorsko jerbas: ženske so nosile plenirje na glavi; plenir zelenjave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pleteníca — e ž (í) 1. iz več pramenov spleten trak: s srebrnimi pletenicami okrašena suknja; bombažne pletenice / pletenice iz slame 2. gastr. kiti podobno pecivo navadno iz kvašenega testa; pletenka: peči pletenice; žemlje in pletenice 3. nar. košara,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podlóžek — žka m (ọ̑) 1. navadno manjša priprava za podlaganje: izdelovati podložke; podložiti omaro s podložki; gumijast, papirnat podložek / podložki za kozarce / nositi jerbas na podložku vrh glave na svitku // kar se podloži sploh: dati pod vročo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponášati se — am se nedov. (ȃ) 1. navadno v zvezi s s, z z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: ponašati se z bogastvom, junaštvom, lepoto, znanjem; rad se ponaša s svojimi otroki;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponêsti — nêsem dov., ponésel ponêsla; ponesèn tudi ponešèn (é) nav. ekspr. 1. s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: raketa je ponesla satelit v vesolje / ladja jih je ponesla čez morje / knjiž.: ponesti roko pred obraz dati;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
