- jávskati
- -am nedov. (ȃ) 1. ekspr. javkati: javskal je, kot da bi ga kdo tepel / pes je cvilil in javskal pred vrati 2. slabš. tožiti, tarnati: drugega ne zna kot javskati; javska, da mu nihče ne pomaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jáskati — am nedov. (ȃ) 1. redko javkati, javskati: jaskati od bolečin 2. nar. kričati, vpiti: ženske so vsevprek jaskale / bolj ko jo je miril, bolj je jaskala nanj // kokodajsati: splašene kokoši so jaskale … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jávskanje — a s (ȃ) glagolnik od javskati: zaslišati javskanje / pritajeno javskanje psa … Slovar slovenskega knjižnega jezika