- jámrati
- -am nedov. (ȃ) nižje pog. tožiti, tarnati: nič hudega mu ni, pa vendar jamra; jamra, da ga otroci ne ubogajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jamrati — jȁmrati (Ø, na što, komu) nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA reg. jadikovati, tužiti se, kukati ETIMOLOGIJA njem. jammern … Hrvatski jezični portal
jamravac — jȁmravac m <G āvca, V āvče, N mn āvci> DEFINICIJA razg. onaj koji (često, stalno) jamra ETIMOLOGIJA vidi jamrati … Hrvatski jezični portal