- jábolčnik
- -a [u̯č] m (á) 1. mošt iz jabolk: piti jabolčnik; sod jabolčnika 2. redko jabolčni kompot: skuhati jabolčnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sládek — tudi sladák sládka o tudi ó prid., slájši stil. sladkéjši (á ȃ á) 1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
črépati — am in črepáti ám nedov. (ẹ̄; á ȃ) nar. severovzhodno pohlepno ali veliko piti: črepala sva jabolčnik, ročko za ročko; zgrabil je vrč in začel hlastno črepati pijačo / ekspr. tek sem izgubil, le črepal bi neprestano pil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jábolček — čka [u̯č] m (á) 1. manjšalnica od jabolko: iz cvetov so se že razvili zeleni jabolčki / ekspr. zmeraj je imela zanj kak jabolček ali bonbonček 2. nar. štajersko jabolčnik: napili so se žganja in jabolčka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jábolčnica — e [u̯č] ž (á) nar. jabolčnik: čeprav je .. vino naravnost vlival vase, je ostal trezen, kakor da je pil plehko jabolčnico (A. Ingolič) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jábolkovec — vca [u̯k] m (á) redko jabolčnik: postreči s kruhom in jabolkovcem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sčrnéti — ím dov. (ẹ í) postati črn, temen: jabolčnik na zraku sčrni; nebo je sčrnelo sčrnèl in sčrnél éla o: sčrnel zid; sčrnela ajda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tólkec — kca [u̯k] m (ọ̑) nar. štajersko mošt, jabolčnik: prinesla je tolkec na mizo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tólkovec — vca [u̯k] m (ọ) nar. mošt, jabolčnik: piti tolkovec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
túkla — e ž (ȗ) nar. štajersko jabolčnik: piti tuklo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vlíti — vlíjem dov. (í) 1. spraviti kaj tekočega v kaj: vliti mleko v lonec; vliti sok, vino v steklenico; vliti žganje v čaj / vliti alkohol na rano zliti; pren. znanja se ne da kar vliti v glavo ♦ teh. vliti tekočo kovino v formo 2. ekspr. povzročiti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika