- izvodílo
- -a s (í) anat. cevasti del organa za iztok izločkov: sečno, solzno izvodilo; izvodilo trebušne slinavke; izvodila prebavnih, spolnih žlez
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izvodílo
Look at other dictionaries:
sgrafito — sgrȃfito m DEFINICIJA pov. lik. vrsta zidnog slikarstva u Italiji 15 16. st., izvodilo se na dva sloja žbuke ETIMOLOGIJA tal. sgraffito ← sgraffire: grebsti ≃ sgraffio: ogrebotina, usp. grafiti … Hrvatski jezični portal
marmoriranje — marmorírānje sr DEFINICIJA umj. imitiranje mramora slikarskim sredstvima, izvodilo se na zidovima dvorana, stubišta i sl. ETIMOLOGIJA njem. Marmorierung ≃ lat. marmoreus: mramorni … Hrvatski jezični portal
Globe Theatre — (izg. glȏub tìētr) DEFINICIJA londonsko kazalište osmerokutna oblika s galerijom na 2 kata, sagrađeno 1599, srušeno 1644 (izvodilo Shakespeareove kazališne komade u kojima je i on sam glumio) ETIMOLOGIJA engl … Hrvatski jezični portal
katéter — tra m (ẹ) med. cevka za uvajanje v telesno votlino, v izvodilo, v organ: izprazniti sečnik s katetrom; gumijast, steklen kateter / trajni kateter ki ostane v sečniku za stalno izpraznjevanje (seča) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kateterizírati — am nedov. in dov. (ȋ) med. uvajati kateter v telesno votlino, v izvodilo, v organ: kateterizirati sečnik, srce / kateterizirati bolnika // odvajati, dovajati tekočino s katetrom: kateterizirati seč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvodílo — a s (í) anat. izvodilo: odvodilo trebušne slinavke; odvodilo žlez … Slovar slovenskega knjižnega jezika
séčen — 1 čna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na seč, tekočino: sečne snovi / sečni mehur; sečni organi organi, ki izločajo in odvajajo seč ♦ anat. sečna cev sečnica; sečno izvodilo; kem. sečna kislina organska kislina, ki se izloča iz organizma s sečem 2 čna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žlézen — zna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žlezo: žlezno tkivo ♦ anat. žlezno izvodilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
