- izumetníčenost
- -i ž (ȋ) značilnost izumetničenega: jezikovna izumetničenost; izumetničenost sloga, zgodbe / izumetničenost njenega vedenja ga odbija; govoril je preprosto, brez izumetničenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izumetníčenost
Look at other dictionaries:
afektíranost — i ž (ȋ) lastnost afektiranega človeka; nenaravnost, izumetničenost: njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju; modna afektiranost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iskánost — i ž (á) knjiž. nenaravnost, izumetničenost: v pesnikovem stilu ni iskanosti; iskanost pesniškega izraza; njegova pripoved je preprosta, tuja vsaki iskanosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
maniríranost — i ž (ȋ) redko nenaravnost, izumetničenost: pisatelj je zašel v maniriranost / maniriranost vedenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
precióznost — i ž (ọ̑) knjiž. nenaravnost, izumetničenost: precioznost izražanja, vedenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priskútnost — i ž (ú) ekspr. neprijetnost, zoprnost: priskutnost vsiljivega človeka / vztrajal je kljub priskutnostim, ki jih je moral prenašati // nenaravnost, izumetničenost: priskutnost govorjenja, vedenja ∙ ekspr. tožil in vzdihoval je do priskutnosti zelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spakaríja — e ž (ȋ) slabš. spačeno, nenaravno dejanje, vedenje: to so same laži in spakarije / taka spakarija ni za kmečkega človeka nenaravnost, izumetničenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
