iztrébljati

iztrébljati
-am nedov. (ẹ́) 1. odstranjevati odvečno iz česa: iztrebljati gozd; iztrebljati senožeti / iztrebljati solato trebiti 2. povzročati, delati, da kaj na določenem mestu ali v celoti ne obstaja več: iztrebljati kite; iztrebljati plevel s škropljenjem / ekspr. kolonisti so iztrebljali domače prebivalstvo iztrébljati se izločati neprebavljene delce hrane skozi črevo: normalno, redno se iztrebljati; kunci se navadno iztrebljajo na določenem mestu

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • trebíti — in trébiti im, tudi trébiti im nedov. (ȋ ẹ; ẹ) 1. odstranjevati odvečno iz česa: trebiti mlad gozd; spomladi trebijo njive in travnike / trebiti jarke / trebiti ribe odstranjevati jim drobovje; trebiti fižol, solato / trebiti drevje mahu,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čéditi — im nedov., čéden in čéjen (ẹ ẹ̄) raba peša čistiti, snažiti: čediti hlev in živino; čediti po hiši / čediti drevje trebiti čéditi se 1. redko lepšati se, lepotičiti se: po celo uro se čedi pred ogledalom 2. ekspr. iztrebljati se: čedit se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iztrébljanje — a s (ẹ) glagolnik od iztrebljati: iztrebljanje gozda / iztrebljanje krokodilov / množično iztrebljanje Židov; iztrebljanje narodne manjšine / pospešiti iztrebljanje z odvajalnimi sredstvi; redno iztrebljanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • onečéjati — am nedov. (ẹ) raba peša mazati, onesnaževati: izpušni plini onečejajo ozračje; z blatnimi čevlji onečeja tla onečéjati se ekspr. iztrebljati se: onečejati se za grmom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ponečéjati — am nedov. (ẹ) raba peša mazati, onesnaževati: ponečejati tla z blatnimi čevlji ponečéjati se iztrebljati se: bolnik se ponečeja v posteljo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prédenica — e ž (ẹ̑) bot. rastlina brez listov in pravih korenin, z belimi ali rdečimi drobnimi cveti, Cuscuta: iztrebljati predenico / navadna ali evropska predenica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • škrobôtec — tca m (ó) bot. travniška rastlina z rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Rhinanthus: iztrebljati škrobotec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • srakopérec — in srakopêrec rca m (ẹ̑; ȇ) bot. trava s širokim latom in dolgimi resami na krovnih plevah, Apera: ob poti raste srakoperec; iztrebljati srakoperec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sráti — sérjem nedov., sêrji serjíte (á ẹ) vulg. 1. iztrebljati se: golobi serjejo; šel je srat za grm 2. v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: celo noč smo ga srali; čas je že, da ga nehaš srati // delati napake: v podjetju ga nekaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zajedávka — e ž (ȃ) ženska oblika od zajedavec: ta rastlina je zajedavka; iztrebljati zajedavke / ta ženska je prava zajedavka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”