- iztírjenost
- -i ž (ȋ) značilnost, stanje iztirjenega: duševna, socialna, živčna iztirjenost; iztirjenost značaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
značájski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na značaj: značajske lastnosti, poteze / značajski tipi / značajska pokvarjenost, ekspr. iztirjenost; značajske napake ♦ lit. značajska komedija komedija, v kateri povzročajo zaplete in razplete posebnosti značajev… … Slovar slovenskega knjižnega jezika