- izterjeváti
- -újem nedov. (á ȃ) 1. dosegati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: izterjevati davke 2. knjiž. z odločnim, vztrajnim zahtevanjem prihajati do česa: izterjevati svoje pravice
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izterjeváti
Look at other dictionaries:
izterjávati — am nedov. (ȃ) izterjevati: izterjavati davke, pristojbine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izterjevánje — a s (ȃ) glagolnik od izterjevati: izterjevanje davka, dolga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rúbežen — žni ž (ȗ) star. rubež m: rubežen živine / izterjevati z rubežnijo žna o prid. (ȗ) nanašajoč se na rubež: rubežni zapisnik / rubežni popis … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ujéda — e ž (ẹ̄) 1. ptica z navadno ukrivljenim, ostrim kljunom in zakrivljenimi kremplji, ki se hrani zlasti s pticami, z manjšimi sesalci: kragulj, postovka, jastrebi in druge ujede; kričati, vreščati kot ujeda / ptica ujeda 2. ekspr. kdor komu kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vía fácti — [fakti] prisl. (ȋ ȃ) knjiž. 1. samo po sebi, dejansko: ti nazori ponekod via facti dobivajo veljavo; poostrili so merila in se tako via facti približali kulturnim središčem 2. samovoljno, s silo: via facti izterjevati denar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
