- izterjeválec
- -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj izterjuje: ni prijetno biti izterjevalec / davčni izterjevalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izterjeválec
Look at other dictionaries:
dávčen — čna o prid. (á) nanašajoč se na davek: davčni sistem; davčna obveznost, olajšava; davčna politika / davčna napoved ali prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove; davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eksekútor — ja m (ȗ) kdor opravlja eksekucijo: določili so eksekutorje za streljanje / eksekutor jim je vse zarubil / davčni eksekutor davčni izterjevalec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobirálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj pobira: pod vsakim kostanjem so bili pobiralci; najeti orača in pobiralce za krompir / pobiralec davkov davčni izterjevalec; pobiralec naročnine; pobiralec vodarine inkasant … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prebrodíti — bródim dov. (ȋ ọ) 1. brodeč priti čez kaj: prebroditi plitvino; prebroditi reko, močvirje // star. prehoditi, prepotovati: kot davčni izterjevalec je prebrodil vso okolico; prebrodil je vse trgovine, da je našel, kar je iskal 2. ekspr. s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
