- izterjátev
- -tve ž (ȃ) glagolnik od izterjati: izterjatev davka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izterjátven — a o (ȃ) pridevnik od izterjatev: izterjatveni opomin … Slovar slovenskega knjižnega jezika