- izročeválec
- -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj izroča, izroči: izročevalec posestva
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izročeválka — e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od izročevalec: izročevalka premoženja … Slovar slovenskega knjižnega jezika