izrazljív

izrazljív
-a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da izraziti: težko izrazljiv občutek; odnos je izrazljiv s številom; konjski topot je glasbeno izrazljiv 2. knjiž., redko sposoben izražati: narod je potreboval bolj omikan, izrazljiv jezik

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • izrázen — zna o prid. (ā) 1. nanašajoč se na izraz, izražanje: a) raziskovanje slovenskega izraznega fonda; vsebinska in izrazna razčlenitev pesmi b) za impresionista je barva izrazni element; izrazne kretnje / izrazna moč, ohlapnost, sposobnost / filmska …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odvísnost — i ž (í) stanje, lastnost odvisnega: a) odvisnost mladiča od matere / medsebojna odvisnost vsega živega sveta b) v svoji družbeni in osebni odvisnosti si takrat ni upal uprizoriti te drame / ekonomska, finančna odvisnost; odvisnost uspeha od… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • priobčljív — a o prid. (ȋ í) zastar. izrazljiv: težko priobčljive misli …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”