- izpŕtje
- -a s (ȓ) glagolnik od izpreti: lastniki rudnika so razglasili izprtje / izprtje delavcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izpòr — ôra m (ȍ ó) izprtje: izpor delavcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika