- izpríčba
- -e ž (ȋ) zastar. 1. dokaz, potrdilo: imeti izpričbe; neovrgljiva izpričba / pismena izpričba 2. spričevalo: dobiti izpričbo zrelosti 3. izjava: verjeli so mojim izpričbam
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.