- izpovedovánje
- -a s (ȃ) glagolnik od izpovedovati: izpovedovanje čustev, ljubezni; umetniško izpovedovanje / izpovedovanje nazorov; izpovedovanje vere
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
doživéti — ím dov., dožível (ẹ í) 1. v življenju priti do česa, biti deležen česa: človek težko razume, če sam ne doživi; pripovedoval je, kaj vse je po svetu videl in doživel; veliko je doživela na potovanju; marsikaj smo doživeli v tem času; tega ni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
intuitíven — vna o prid. (ȋ) nanašajoč se na intuicijo ali intuitivnost: intuitiven domislek; intuitivna prognoza; intuitivno spoznanje / intuitivna sposobnost, zaznava / oster, intuitiven duh; izpovedovanje čustvenega in intuitivnega življenja / intuitiven… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konfesíja — e ž (ȋ) knjiž. 1. veroizpoved, vera, zlasti krščanska: pripada rimskokatoliški konfesiji // izpovedovanje verskega prepričanja: svoboda konfesije 2. redko (osebna) izpoved: ta pesem je čudovita avtobiografska konfesija … Slovar slovenskega knjižnega jezika