- izpolnljív
- -a -o [u̯n] prid. (ȋ í) ki se da izpolniti: izpolnljive želje / izpolnljiv načrt; ti pogoji so težko izpolnljivi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izpolnljív
Look at other dictionaries:
izpolnjív — a o [u̯n] prid. (ȋ í) ki se da izpolniti; izpolnljiv: izpolnjiva obljuba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvršljív — a o prid. (ȋ í) knjiž. izpolnljiv, izvedljiv: izvršljiv načrt; izvršljiva naloga ♦ jur. izvršljiva odločba, sodba, terjatev odločba, sodba, terjatev, ki se glede na predpisani postopek sme izvesti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ostvarljív — a o prid. (ȋ í) knjiž. uresničljiv, izvedljiv, izpolnljiv: ostvarljivi načrti; letni plan ni ostvarljiv; ostvarljive ideje / njegove želje niso ostvarljive / možnosti za to so težko ostvarljive dosegljive … Slovar slovenskega knjižnega jezika
reálen — lna o prid., reálnejši (ȃ) 1. ki v resnici obstaja ali se v resnici godi; resničen, stvaren: čutni, realni predmeti; duhovni svet je vsaj toliko realen kot predmetni; realen in namišljen / imeti ne le teoretične, ampak tudi realne možnosti za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
