- izpodleteti
- ipd. gl. spodleteti ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
spodletéti — ím tudi izpodletéti ím dov., spodlêtel tudi izpodlêtel (ẹ í) 1. spremeniti smer premikanja ob dotiku s čim trdim, gladkim: sekira spodleti ob grči / urezal se je, ker mu je nož spodletel / dobro drži, da ti žebelj ne spodleti // brezoseb.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika