- izpljúniti
- -em dov. (ú ȗ) izvreči iz ust: izpljuniti kri, slino; izpljuniti prežvečeni košček mesa; izpljuniti skozi zobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izpljúniti
Look at other dictionaries:
číkniti — em dov. (í ȋ) ekspr. 1. s silo izpljuniti slino, navadno skozi zobe: voznik čikne in požene; čikniti predse; preh. čikniti rjavo slino 2. pog. pasti, telebniti: pazi, da ne čikneš, drsi 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dêbel — éla o [eu̯] prid., debeléjši (é ẹ) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost, ant. tanek: rastlina z debelimi listi; debela deska, knjiga, preproga, stena; debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pljúniti — em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz ust, navadno slino, sluz: nabralo se mu je toliko sline, da je moral pljuniti; pljuniti kri; pljuniti na tla, v pljuvalnik; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek // na tak način izraziti omalovaževanje,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prežvéček — čka m (ẹ̑) kar je prežvečeno: izpljuniti prežveček; prežveček tobaka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slán — a o stil. ó prid. (ȃ á) 1. ki ima okus po soli: izpljuniti slano morsko vodo; kri je slana / slan okus // ki mu je dodana sol: zaradi bolezni ne sme jesti slanih jedi; kuhati zelenjavo v slani vodi / pokusi, če je juha dovolj slana / jedi so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slína — e ž (í) prozorna, nekoliko sluzasta tekočina, ki jo izločajo slinavke: v ustih se ji je nabrala slina; po bradi se mu je pocedila, mu je tekla slina; izpljuniti, požreti slino; ekspr. bzikniti slino; s slino zmočiti kaj / penasta slina na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgrízek — zka m (ȋ) redko kar je zgrizeno: izpljuniti zgrizek mesa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žvečílo — a s (í) 1. kar se žveči: izpljuniti žvečilo 2. organ za žvečenje: zobje in druga žvečila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
