- izplàv
- in izpláv -áva m (ȁ á; ȃ) navt. dvig izpod vode na površino: izplav podmornice
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izpláven — vna o (ȃ) pridevnik od izplav: izplavna hitrost podmornice … Slovar slovenskega knjižnega jezika