- izpirálec
- -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor kaj izpira: izpiralec kotlov; pometači in izpiralci / izpiralec zlata
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prálec — lca [lc in u̯c] m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja s pranjem, čiščenjem: pralci oblačil / pralec avtomobilov, ulic; pralec premoga izpiralec premoga 2. etn. ozka pravokotna lesena priprava z držajem za tolčenje po mokrem perilu; perača: tolkla je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlatár — ja m (á) 1. izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz zlata, plemenitih kovin: izučiti se za zlatarja; naročiti prstane pri zlatarju; zlatar in juvelir 2. redko iskalec, izpiralec zlata: zlatarji so metali pesek na široke deske … Slovar slovenskega knjižnega jezika