- izpeljánček
- tudi speljánček -čka m (á) ptič, goden za letanje: komaj iz gnezda zleteli izpeljančki // ekspr. mlad, dozorevajoč človek, ki poskuša samostojno živeti: pozabavala se je z izpeljančkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
speljanček — gl. izpeljanček … Slovar slovenskega knjižnega jezika