Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izpára — e ž (ȃ) redko izhlapina, izparina: vonj izpare iz novih brazd … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpárica — e ž (ȃ) star. izhlapina, izparina: neprijetne, nezdrave izparice / izparica trepeta nad senožetmi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
línda — e ž (ȋ) nar. napušč, pristrešek: stati pod lindo / po grozdju duh in drožja izparina napolnila je lindo, hram in klet (A. Gradnik) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
miázma — e ž (ȃ) med., po nekaterih starejših teorijah izparina gnilih organskih snovi kot povzročitelj nalezljivih bolezni: iz močvirja se dviga strupena miazma; pren., knjiž. živi v ozračju, nasičenem z miazmami slabih zgledov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sopára — e ž (ȃ) 1. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri vrelišču: sopara se je dvignila, puhnila iz lonca; odvajati soparo; ekspr. oblak sopare ♦ gastr. kuhati v sopari v primerni pokriti posodi nad vrelo vodo // topel zrak, poln vidnih hlapov:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sparína — e ž (í) 1. knjiž. izhlapina, izparina: kisla sparina iz posode / sparine od znojnih teles; duh po sparinah 2. nar. soparica: sparina poletnega dne / spravljati seno v hudi sparini / vrh gore, ovit v sparino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
