- izparévanje
- -a s (ẹ́) glagolnik od izparevati: izparevanje tekočega goriva / izparevanje potu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izparílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na izparevanje ali izparivanje: izparilna površina ♦ fiz. izparilna toplota toplota, ki je potrebna, da se 1 kg do vrelišča segrete tekočine spremeni v paro … Slovar slovenskega knjižnega jezika