- izobráženec
- -nca m (ȃ) kdor opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj: to knjigo bi moral poznati vsak izobraženec; jezik, sloj izobražencev; kmetje in izobraženci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izobráženec
Look at other dictionaries:
inteligènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) kdor opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj, izobraženec: nazori, sloj inteligentov; ročni delavci in inteligenti / med tamkajšnjimi inteligenti je le malo intelektualcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izšólanec — nca m (ọ̑) knjiž. izšolan človek, izobraženec: število izšolancev se je povečalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lepodúšniški — a o prid. (ȗ) knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: bil je lepodušniški meščanski izobraženec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
olíkanec — nca m (ȋ) 1. ekspr. olikan človek: kot olikanec se je takoj opravičil 2. zastar. izobraženec: olikanci so govorili latinsko; preprosti ljudje in olikanci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omíkanec — nca m (ȋ) knjiž. 1. redko kulturen človek: divjaki in omikanci 2. izobraženec: bil je prvi omikanec iz te vasi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popréčen — čna o prid. (ẹ̑) 1. povprečen: poprečna dnevna temperatura / poprečni osebni dohodki / poprečen človek, izobraženec 2. prečen, počezen: poprečno bruno na mostu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šólanec — nca m (ọ̑) knjiž., redko šolan človek, izobraženec: napredno usmerjeni šolanci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
študíranec — nca m (ȋ) knjiž. izobraženec: jezik študirancev ∙ zastar. študiranec za stavbe strokovnjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
védež — a m (ẹ̑) 1. kdor na osnovi kakih znakov ve neznane, prihodnje stvari: iti k vedežu po nasvet / nekdaj vedež je kraljevi vojski napovedal zmago / kaj misliš, da sem vedež da vnaprej vem, kako bo, kaj bo 2. ekspr. kdor veliko ve: dela se vedeža,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
