- izobésiti
- -im dov. (ẹ́ ẹ̑) obesiti na vidno mesto: izobesiti cenik, razglas; po vsem mestu so izobesili zastave izobéšen -a -o: zastave so bile že izobešene
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izobésiti
Look at other dictionaries:
afišírati — am dov. in nedov. (ȋ) redko pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvésiti — im dov. (ẹ ẹ̑) knjiž., redko izobesiti: izvesiti zastavo izvésiti se 1. knjiž. spremeniti prvotno, dano obliko zaradi visenja, nošenja: zvončasta krila se rada izvesijo 2. alp. postaviti se v tak položaj, da so roke in noge pri steni, telo pa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obésiti — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. namestiti kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi: obesiti sliko, zavese, zvon, zaklano žival; obesiti malho čez ramo, na ramo; obesiti klobuk na klin, obleko na obešalnik; obesiti kotel nad ognjišče, svetilko pod… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slovénski — a o prid. (ẹ) nanašajoč se na Slovence ali Slovenijo: prevesti v slovenski jezik; slovenska književnost / slovenski film; slovensko berilo za šesti razred; slovensko nemški slovar / dela slovenskih impresionistov; slovenski narod; slovensko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tríbárvnica — e ž (ȋ ȃ) knjiž. tribarvna zastava: izobesiti, razviti tribarvnico; francoska tribarvnica // trak z barvami te zastave: s tanko tribarvnico okrašen venec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trikolóra — e ž (ọ̑) knjiž. tribarvna zastava: izobesiti trikoloro; francoska, italijanska trikolora … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tróbárvnica — e ž (ọ̑ ȃ) knjiž. tribarvna zastava: izobesiti trobarvnico; slovenska trobarvnica // trak z barvami te zastave: s trobarvnico ovit šopek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trobójnica — e ž (ọ̑) knjiž. tribarvna zastava: izobesiti trobojnico; francoska trobojnica; trobojnica z rdečo zvezdo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vdája — e ž (ȃ) glagolnik od vdati se: očitali so mu prehitro vdajo prigovarjanju, ukazu / kljub bolezni ni hotel leči, ker bi ležanje pomenilo vdajo / prisiliti sovražnika k vdaji; izobesiti belo zastavo v znamenje vdaje / dekle je dovolj staro za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zastáva — 1 e ž (ȃ) 1. kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake države, naroda, organizacije: zastava plahuta, plapola, vihra v vetru; s stolpa se vije zastava; dvigniti zastavo na drog pred taborom; izobesiti, sneti zastavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
