- iznajdíteljski
- -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na iznajditelje: iznajditeljski dar, duh; iznajditeljska dejavnost / kršenje iznajditeljskih pravic
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
iznajdíteljski
Look at other dictionaries:
génij — a m (ẹ) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
