- iznajdítelj
- -a m (ȋ) kdor kaj iznajde: to je delo genialnega iznajditelja; iznajditelj parnega stroja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
iznajdítelj
Look at other dictionaries:
dagerotipíja — e ž (ȋ) fot., nekdaj fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo: iznajditelj dagerotipije // slika, narejena na ta način: na steni je visela stara dagerotipija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
geniálen — lna o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iznajdíteljica — e ž (ȋ) ženska oblika od iznajditelj: iznajditeljica nove priprave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
písmo — a s (í) 1. ovojnica z listom papirja za navadno daljša sporočila po pošti: kupiti pismo in dopisnico; barvasta, bela pisma; majhno, podolgovato pismo / znamke za pisma / odprl je pismo in začel brati; zalepiti, zapreti pismo / sporočiti v pismu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
